torek, 1. junij 2010

Moj vrt pozno pomladi

Vsako leto se neznansko trudim s svojim vrtom, ki je malce poseben. Ker stoji na strehi garaže, ima malo nasute zemlje (20 cm). Prav to lahko povzroča veliko preglavic, od hitrega sušenja zemlje, do izpiranja hranil, da ne omenjam, da kakšnih velikih dreves pač ne moreš imeti, zato je potrebno skrbno izbirati rastline. 

Zgodaj spomladi, ko skopni sneg, že kujem velike podvige. Letos sem se odločila za bolj umirjeno verzijo, in sedaj, ko so gotova prva pomembna spomladanska dela in je vrt urejen, sem se odločila, da ga poslikam. 


To je zeliščni del vrta. V loncu vsako leto posadim nekaj zelišč, večina pa jih tako ali tako prezimi. Letos sem dodala samo baziliko, od lani pa mi je ostal majaron, timijan, kodrasti petršilj, meta in luštrek. Vsa zelišča še sveža pridno uporabljam v kuhinji. Ni ga lepšega, kot da med kuhanjem stopiš na vrt, odrežeš vejico tega in onega, previdno opereš pod tekočo vodo in narezano dodaš jedi. Jed je popolnoma drugačna in bolj aromatična.  


Lansko leto sem se odločila za poskus z brusnico. Pred časom sem brala o dobrih lastnostih brusnice (praktično je čudežno zdravilo), zato sem se odločila, da jo posadim. Bila sem malce skeptična, saj mi v loncu ni preživela niti malina. Prosila sem mamo, da mi je iz smrekovega gozda prinesla pravo kislo prst, ki sem jo nato previdno stresla v lonec in posadila eno navadno in eno ameriško brusnico. Meseci so minevali in ko se je že poletje bližalo koncu in bi morala roditi, ni bilo nič. Odločila sem ji dati še eno ''šanso'' in tako mi je letos že maja začela cveteti. Ne vem, če bodo iz tega plodovi, vseeno pa sem bila strašansko vesela, saj to pomeni, da je upanje, da bomo kdaj pridelali kakšno brusnico.

Zraven sta še dva lonca, ki sta tudi bolj ali manj poskusa. V enem je jasmin, ki očitno ni preživel zime in ima rehabilitacijsko okrevanje v  manjšem loncu z berivko. V isti lonec sem namreč posjala še berivko, če si slučajno jasmin ne opomore. Prav tako me zanima, ali v loncu lahko normalno gojiš zelenjavo (prvi korak so različne vrste solate, drugi korak pa še kaj drugega). Berivka je od dneva, ko je bila narejena slika že zrasla kak centimeter ali dva. V sosednem loncu pa sem posejala špinačo.


Od lanskega poletja imamo tudi živo mejo iz cipres. Prvo striženje je že mimo, sledilo bo kmalu drugo striženje. Želim, da gre bolj v širino in da se bolj zgosti, kot pa v višino, vsaj za sedaj.


Namesto bogega jasimna sem letos posadila bolj grmasto in cvetoče rastlinje. Za sedaj sem imela nekaj problemov s tem prekrasnim grmom, predvsem, ker zahteva veliko vode in če je nima, hitro ovene. Prav tako je bilo vse belo po tleh po zadnjem nalivu. Diši ne prav zelo, kar mi je všeč. Če bo šel v višino in bo bolj košat in cvetoč, potem je to bila definitivno dobra odločitev.

Čeprav se malo slabše vidi, je to predel s spominčicami in belimi rožicami. Zeleni del popestri poleti cvetoča sivka, ki sem jo letos drastično skrčila. Na koncu tega dela vrta je posajen rdeči javor, ki lepo razbije in popestri travnati del vrta.

Beli del vrta s spominčicami.

Na drugi strani travatega dela vrta je hibiskus, ki sem ga dobila za rojstni dan od dragega prijatelja. Cveti nežno modro v avgustu in mi je v pravo veselje gledat, ko zvečer zahaja sonce in je že možno sedeti zunaj na gugalnici. 

Lansko leto mi je prijateljica prinesla hermeliko, ki je poseben dar narave in sem iz nje že pridelovala hermeikino olje. Kljub temu, da je na drugem koncu terase, ta del smatram kot obvezen zaključek zeliščnega dela vrta. S svojo vzdržljivosto, tudi v največi vročini, je vedno pester dodatek na terasi.


Ni komentarjev:

Objavite komentar