Glina

Glina je že dolga leta moja prva strast. Čeprav, ko se suši na koži, ustvarja suh občutek, a ko jo spereš z vodo za seboj puša mehko, svilnato kožo. Res neverjetno. Boljša je kot katera koli kozmetika. Vendar pa to ni bil glavni razlog za moje ustvarjanje z glino. Iz gline lahko ustvarjaš resnično lepe izdelke. Prav zato je bila ena mojih največjih želja se tej dejavnosti bolj lintenzivno in vseeno ljubiteljsko posvetiti. 

Žal do pred kratkim nisem imela možnosti svoje izdelke žgati, zato sem bolj zbirala informacije in ideje. Potem sem našla tečaj in bila zelo zadovoljna z znanjem, ki so mi ga ponudili in vsemi možnostmi, ki sem jih imela. Še vedno hodim tja peči svojo glino, ki mi jo tudi glazirajo. Tako dobim končni izdelek. Tudi za uporabo v kuhinjah.

S pomočjo kalupa, kačic ali ploščic ustvarjam izdelek, ki ga pustim posušiti. Ko je glina suha je najbolj krhka, zato je potrebno z njo posebno lepo ravnati. Predvsem pa nežno. Takrat imamo tudi dobro priložnost popraviti manjše napake. Z mokro gobico (ne sme iz nje teči, ker potem naredimo več škode, kot koristi) nežno brišemo glino. Pustimo, da se posuši. Takšen način poprave napak je veliko bolj uspešen kot šmirglanje enkrat pečene gline.

Ko je glina suha, jo lahko žgemo. Če želimo, da ostane nepobarvana in ne glazirana, je to praktično to. V takem primeru jo žgejo na višji temperaturi. Pečeno pa lahko nato pobarvamo z akrili.

Če pa želimo pobarvano glino, jo lahko pred prvim žganjem pobarvamo z engobami (barve za glino, ki ostanje gor tudi po žganju). Da bo izdelek lep si lahko pomagamo s skicami, ki jih v naprej narišemo s svinčnikom. Problem s odstranjevanjem svinčnika je odveč, saj izgine med žganjem. Ko poslikamo izdelek z engobami, gre v prvo žganje. Ko se ohladi, ga glaziramo (to je še posebno pomembno, če se bo izdelek uporabljal v kuhinji) in ponovno žgemo.

Lahko pa oberemo drugačen postopek. Ta je še posebno primerno za barvanje v vdolbin, oziroma odtisov, kjer ne želimo, da je okolica pobarvana. Pri ne žgani glini to ni mogoče. Prav tako, če se zmotimo pri barvanju, je veliko težje popravljati, če glina prej ni bila pečena. V tem primeru glino pečemo pri nižji temperaturi (800 stopinj) in jo nato pobarvamo z engobami. Tik pred žganjem jo lahko glaziramo.

Glede na različne barve glazur, se lahko odločimo tudi samo za glaziranje. V tem primeru glino žgemo in jo nato glaziramo ter ponovno žgemo. Tehnik je veliko, prav tako pa z različnimi načini lahko dobimo različne izdelke, kljub isti formi.

Še nekaj mojih prvih pravih glinenih izdelkov. Izdelki so narejeni bodisi s pomočjo kalupa, bodisi s pomočjo pinčing metode. Vsi so pobarvani z engobami in glizirani. Primerni so za uporabo v kuhinji.

Posodica za salso

Okrasni globji krožnik

Skleda za solato, prikuho ali juho

Sklečka z odtisom žajbla, primerna za oreščke

Pa še nekaj nežganih izdelkov, ki so večinoma popokali zaradi prehitrega sušenja.